Ampak ni bilo vedno tako.
Atletinje (pa tudi atleti) se pogosto primerjamo z drugimi atletinjami (atleti). Mislimo, da moramo imeti točno določeno postavo, če želimo doseči vrhunski rezultat na stezi. Prepričane smo, da moramo biti čim bolj suhe in izklesane ter dosegati čim nižjo številko na tehtnici. Zdi se nam normalno, da se omejujemo pri hrani tudi, ko vsak dan intenzivno treniramo in verjamemo, da smemo jesti le »zdravo« hrano s čim manj sladkorja in maščob.
Pa ni tako. Vsako posamezno telo je edinstveno in deluje optimalno pri svoji naravni teži. Primerjanje z drugimi nima nobenega smisla. Nekatere postave so naravno bolj suhe, druge bolj mišičaste. Naša telesa se spreminjajo tudi skozi leta, zato moramo znati poslušati svoje telo in ne celo življenje stremeti k določeni številki na tehtnici. Videz in telesna teža ne povesta ničesar o tem, kako hitro lahko tečeš. Edino, kar je pomembno, je, kako se počutiš. Za hiter tek potrebuješ energijo in moč.
Jaz sem potrebovala več let, da sem prišla do tega, da poslušam in sprejemam svoje telo.